Blog

Oct 13
lep-nasmeh

Zakaj so moji zobje videti vse manjši in manjši

Bruksizem, stiskanje zob in erozija zobnih tkiv

Moderno zobozdravstvo ni več toliko zaskrbljeno glede kariesa, temveč se danes vse pogosteje srečuje s prekomerno obrabo zobnih tkiv – tako pri mlajši kot tudi pri starejši populaciji. Vzroke za nastanek teh destruktivnih procesov v ustni votlini je v veliki meri moč pripisati stresu.

Hiter tempo življenja, borba za uspeh in emocionalna napetost povzročajo stres. Stres pogosto sproščamo v obliki stiskanja zob oziroma škrtanja z zobmi (bruksizem), posledica tega pa je obraba zob. Temu procesu obrabe zobnih tkiv strokovno pravimo atricija. Poleg atricije je pogosta posledica obrabe zobnih tkiv tudi erozija. Erozija je proces kemijskega raztapljanja zobnih tkiv oz. strokovno – kronična izpostavljenost zobnih tkiv kislinam. Prekomerna prisotnost kislin v naših ustih je lahko posledica naših prehranskih navad (prekomernega uživanja sadja, gaziranih in športnih pijač) in nepravilnosti v prehranjevanju (bulimija in bolezni refluks želodčne kisline). Poleg tega tudi sam stres lahko povzroči refluks želodčne kisline in nizko Ph vrednost naše sline.

Posledica teh procesov je izguba oziroma obraba zobnih tkiv, ki vodi v preobčutljivost zob, spremembe v zagrizu, težave s čeljustnim sklepom in izkrivljen (slabši) estetski videz naših zob.

Težave s čeljustnim sklepom prepoznamo v obliki kroničnih bolečin in napetosti v področju glave in vratu ter oteženem premikanju čeljusti. Z izkrivljenostjo estetskega videza zob pa mislimo predvsem na kratke oz. majhne zobe z eksponirano površino zobovine (dentin), brez vršičkov, ostrih robov ter z razpokami v sklenini.

Zelo pomembno je, da zobozdravnik težave opazi čimprej ter skupaj s pacientom poišče vzroke za nastanek prekomerne obrabe zobnih tkiv. Razumevanje problematike s strani pacienta je izjemno pomembno, zato je nujno, da zobozdravnik o problematiki paciente dobro informira.

 

Zdravljenje  

Erozije je moč zdraviti s spremembo prehranskih navadah ter z zdravljenjem bolezni, ki povzročajo prekomerno prisotnost kislin v ustni votlini. Bruksizem in stiskanje zob se zdravi s t.i. opornicami, ki sproščajo žvečne mišice in čeljustni sklep ter ščitijo zobe pred prekomerno obrabo.

Ko se odpravi oz. omili vzroke za nastanek prekomerne obrabe zobnih tkiv, začnemo z obnovo izgubljenih zobnih tkiv. S pomočjo študijskih modelov, ki jih dobimo na osnovi odtisa spodnje in zgornje čeljusti, analiziramo zagriz, stopnjo obrabe zob ter potrebo po obnovi obrabljenih oz. izgubljenih zobnih tkiv. V praksi se za obnovo izgubljenih zobnih tkiv poslužujemo dveh metod: direktne in indirektne. Za vrsto metode se odločimo na podlagi analize študijskih modelov in drugih parametrov skupaj s pacientom.

wax-up wax-up2

Slika; 1 in 2

Analiza študijskih modelov in navosek – WAX UP (arhiv; dr. Matej Kuliš)

 

Direktna metoda

Pri direktni metodi se neposredno na zobno površino nanaša sklenini podoben material (kompozit). Uporablja se za nadomestitev manjših izgubljenih zobnih tkiv in korekcije izkrivljenega estetskega videza zob. Praviloma se poseg opravi že med enkratnim obiskom po opravljeni analizi študijskih modelov in predstavlja cenovno ugodnejšo in hitrejšo rešitev v primerjavi z indirektno metodo. Po želji se lahko pred posegom izdela MOCK UP, s pomočjo katerega ponazorimo končni izgled.

zobje

Slika 3  

Primer iz prakse; direktna metoda (arhiv; dr. Matej Kuliš)

 

Indirektna metoda

Te metode se poslužujemo v zahtevnejših primerih, ko je izguba tkiv obsežnejša in estetska izkrivljenost večja. Pri indirektni metodi se zobne površine pripravijo tako, da se lahko nanje nanesejo porcelanasti (keramični) ali kompozitni izdelki, praviloma onlay luske ali v nekaterih primerih tudi krone.

Sodobni materiali in znanje nam omogočajo, da zobne površine pripravimo po metodi minimalne invazivnosti prepariranja zob. To pomeni, da je odnašanje (brušenje) zobnih tkiv minimalno, oziroma v nekaterih primerih nepotrebno. Takšni posegi so v primerjavi s  konvencionalnimi veliko bolj prijetni in manj boleči za pacienta.

V času, ki je potreben za prilagoditev na novo stanje v ustih, diagnostiko in  uspešen zaključek celotne oskrbe, pacienta oskrbimo z začasnim izdelkom (provizorij). Provizorij služi kot sredstvo za zaščito in oskrbo pripravljenih zob ter se nato zamenja s končnim izdelkom.

Po želji se lahko pred posegom, na osnovi  voska na študijskem modelu – WAX UP, izdela MOCK UP v ustih, s pomočjo katerega približno ponazorimo, kakšen bo končni izgled.

zobje2

Slika: Primer minimalno invazivne preparacije zob (modra puščica) za Onlay lusko. Onlay luska na zobu 4 in 7 (črna puščica).

 

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *