Periimplantitis

Kaj je periimplantitis, kako nastane in kako se zdravi

Periimplantitis je bolezen, ki se pojavlja pri pacientih z vgrajenimi zobnimi implantati in predstavlja vnetje podporne strukture (kosti in dlesni) okoli vgrajenega implantata. Periimplantitis se razvije iz periimplantatnega mukozitisa. Perimplantantni mukozitis je reverzibilno vnetje dlesni okoli implantata in odgovarja gingivitisu, vnetju dlesni okoli zoba v primeru parodontitisa.

Periimplantitis se za razliko od parodontitisa težje zdravi, kljub temu, da so vzroki za nastanek bolezni zelo podobni. Vzroki za nastanek bolezni v ustih so slaba oralna higiena, zobna obloga in kamen, kajenje, slabi protetični izdelki, nekatere sistemske bolezni kot so diabetes ter neredne kontrole pri zobozdravniku. Bistvena razlika med periimplantitisom in parodontitisom je v tem, kako bolezen napreduje. Zobje so s parodontnim ligamentom močno vezani za kost in dlesen, ki je zelo dobro prekrvavljena. Implantati nimajo parodontnega ligamenta, poleg tega ima dlesen in kost okoli implantatov manj krvnih žilic. Zato je pri implantatih obramba pred infekcijo manjša ter napredovanje bolezni hitrejše.

Pred postavitvijo implantatov je zato zelo pomembno opraviti dobro anamnezo pri svojem zobozdravniku. Posebna pozornost naj bo na splošnem stanju organizma, predhodnimi boleznimi, zdravilih, ki jih jemlje pacient in samem stanju v ustni votlini. Ustna higiena je eden od najpomembnejših faktorjev za uspešnost implantološke terapije. Osebe, ki so imele parodontitis in pri katerih so bili kasneje vstavljeni implantati, imajo večjo verjetnost, da dobijo periimiplatitis. Pri tem pa je še potrebno vedeti to, da je periimplantitis mnogo bolj agresiven kot je paradontitis.

Sami simptomi periimplantitisa so blagi in razmeroma neopazni. Gre za vnetje (rdečkasta barva) in krvavenje iz dlesni okoli implantata. V težjih primerih primerih lahko pride do otekline in gnojnega izcedka okoli implantata. Diagnoza se postavlja ne temelju RTG slike, na kateri se vidi jasna izguba kosti.

Zdravljenje periimplantantnih bolezni temelji na dobri oralni higieni in kontroli plaka. Metode zdravljenja so kirurške in nekirurške. Začne se z nekirurškimi. Sem spadajo mehanično odstranjevanje oblog z implantatov in izpiranje žepov z antiseptičnimi raztopinami. Pod kirurške metode spada odstranjevanje granulacijskega tkiva okoli implantata in nadomestitev izgubljene podporne strukture (kosti) okoli implantata. Zadnja opcija je odstranitev celotnega implantata.

Uspešnost in trajnost implantata je odvisna od dobro postavljene indikacije, plana terapije in suprastrukture na implantatu. Zelo pomembno je pacienta poučiti o pravilni ustni higieni in ga opozoriti na opravljanje rednih kontrol pri zobozdravniku na vsakih 4-6 mesecev. Dobra ustna higiena in redne kontrole pa so pri pacientih z implantati še toliko bolj pomembne kot pri pacientih brez vsadkov.

– Matej kuliš, dr. med. dent. (avtor članka)