Zakaj moje dlesni krvavijo?
Več kot tri četrtine slovenske populacije boluje za eno od oblik parodontalne bolezni.
Kaj je parodontalna bolezen?
Parodontalna bolezen je infekcija obzobnih tkiv oz. vnetje dlesni, kosti in vezivnega tkiva, ki povezuje zobno korenino s kostjo.
Prva stopnja parodontalne bolezni je vnetje dlesni ali gingivitis. Za gingivitis je značilna pordelost in otečenost dlesni, občutljivost dlesni na dotik, pri ščetkanju ali uporabi zobne nitke pa se pogosto pojavi krvavitev. Na tej stopnji je ob pravilnem ukrepanju stanje popolnoma reverzibilno in brez posledic. Ko pa parodontalna bolezen napreduje v bolj globoka tkiva, nastane t.i. parodontalni žep – kronični parodontitis. Parodontitis povzroča izgubo podporne kosti zoba, zaradi česar postaja zob vse bolj majav, dokler ne izpade.
Kako nastane parodontalna bolezen?
Parodontalna bolezen v večini primerov nastane zaradi slabe oralne higiene in nerednih obiskov pri vašem zobozdravniku, zaradi česar se ob zobu začne nabirati zobna obloga. Zobna obloga je biofilm, bogat z bakterijami, ki se prehranjujejo z našo hrano in izločajo toksine. Toksini, ki jih bakterije v zobni oblogi izločajo, dražijo naše obzobno tkivo, ki reagira z vnetno reakcijo. S tem obzobna tkiva postanejo rdeča, natečena, boleča in zaradi povečane prekrvavljenosti, ki je posledica vnetne reakcije, že ob nežnem dotiku krvaveča (stopnja ginigivitis). Z napredovanjem prisotnosti zobne obloge prihaja tudi do napredovanja vnetne reakcije, ki napade globlja tkiva (kost) in tako nastane parodontalni žep – kronični parodontitis.
Zobna obloga lahko zaradi odlaganja mineralov iz sline in fluida dlesni mineralizira. Takrat govorimo o zobnem kamnu. Zobni kamen je največkrat prisoten v področju spodnjih sekalcev in zgornjega prvega kočnika in zaradi svoje hrapavosti predstavlja idealno površino za nabiranje nove zobne obloge in s tem bakterij.
Je parodontalna bolezen »le« bolezen zob?
Če ste tako mislili, ste se v veliki meri zmotili; parodontoza je sistemska bolezen. To pomeni, da je razširjena po celotnem telesu in predstavlja tveganje za sistemsko zdravje. Že predhodno omenjeni toksini bakterij, kot tudi bakterije same, prodirajo ne le v obzobna tkiva, temveč tudi v krvni obtok. V tem primeru lahko govorimo o resnični nevarnosti za naše zdravje.
Klinično in znanstveno je že bilo dokazano, da je parodontoza v veliki meri povezana s srčno-žilnimi boleznimi, srčno in možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, boleznimi dihal ter nižjo porodno težo novorojenčkov. V številnih kliničnih študijah so potrdili, da je bilo zdravljenje sladkorne bolezni in ateroskleroze veliko manj uspešno pri bolnikih s parodontozo, kot pri tistih posameznikih, ki niso bolovali za parodontalno boleznijo.
.
Parodontalna bolezen: kako jo pozdravimo?
Za ozdravitev parodontoze je zelo pomembno, da vam vaš zobozdravnik odstrani trde in mehke obloge z zobnih površin ter vas pouči o pravilni oralni higieni, pri kateri sta predvsem pomembni pravilna tehnika ščetkanja in čiščenja medzobnih prostorov.
Izredno pomembno je, da k zdravljenju parodontoze pristopimo celostno in v procesu aktivno sodelujemo in sledimo navodilom svojega zobozdravnika. Sam zobozdravnik je nemočen, če pacient po njegovih navodilih ne opravi »domače naloge«. Prav tako ostaja nemočen pacient, če ne prejme od svojega terapevta informativnega pouka o zdravljenju parodontoze ter pravilni oralni higieni. Le z dobrim sodelovanjem in rednim opravljanjem dolžnosti procesa zdravljenja obeh strani – zobozdravnika in pacienta − parodontalno bolezen lahko ozdravimo ter zobnim tkivom povrnemo zdravje.
V najtežjih oblikah parodontoze se moramo za ozdravljenje poslužiti kirurškega posega. Izgubo tkiv pa lahko s sodobnimi kirurškimi regenerativnimi metodami v nekaterih primerih povrnemo.
Matej Kuliš, dr.med.dent.
Comments are closed.